Mystic 1800

We finally understood everything, and with understanding and predicting, came control.

Now, there's no need for God anymore, since indeed, we're Gods in this world.

We'll follow only one thing, since our heads, as our hearts and souls are blank, and our faces - invisible, flat, and blank - we're nonexistent. We'll follow only one thing, since we don't see nor feel suffering, and suffering can't see nor reach us, in our golden castles, indeed, we're Gods. We'll follow only one thing, and for it, because of it, we'll do anything. We'll follow only one thing -- our common sense, which tells us, that we need more money!

Tisti teden je bila na sporedu oddaja o ločenih in izkoriščenih moških. Prvi je bil na vrsti Tine iz Tinjeloga, star 42 let. Skoraj na jok mu gre, ko govori svojo žalostno zgodbo:

"Pred šestimi leti se je začelo. Najprej je hodila zgolj bolj proti večeru na kakšno kavico s kolegicami, nato je začela hoditi po diskotekah, kje pa se to spodobi za žensko njenih let, na koncu pa si je privlekla nekega mulca - pol mlajšega od nje. Hotela je ločitev, ko sva bila ločena pa se je prislinila nazaj, a zgolj toliko - da me je nekako obrala še za hišo in denar - vzel sem ji kredit, za novi avto."

Tinetovi so sledile še tri skoraj enake zgodbe, četrto pa je povedal Krištof, iz Krištofnice, star 57 let. Svojo zgodbo je začel takole:

"Najprej, ker sem na televiziji in ker domnevam da gleda veliko ljudi, bi se rad zahvalil svoji čudoviti nekdanji ženi. Bilo je pred osmimi leti, ko me je zapustila - moja zgodba je pravzaprav tako podobna ostalim da je ne bom niti ponavljal." -- "V redu," je rekla novinarka, "zakaj pa se zahvaljujete vaši nekdanji ženi?"

Skozi življenje se naša prepričanja spreminjajo. Za določene stvari rečemo, da smo jih prerasli, to je najpreprostejši odgovor na vprašanje, zakaj sem se odrekel prehranjevanju z mesom. To ni edini odgovor, a ko poskušam v sebi najti neki močan razlog - nekaj kar bi lahko ponudil kot odgovor ki bi bil zadovoljiv, preprost in kratek, ga ne najdem. Niti ne najdem neke zadovoljive, močne filozofije, ki bi jo lahko povedal tistim ki so pripravljeni poslušati.

Videl sem, za sam trenutek, modrino in neskončnost ki me je obdajala in nato so mi rekli naj gledam kje hodim – da se ne spotaknem. Poskušal sem jih, in korakal, po poti ki je bila gladka in očitna – in brez odcepov, zgolj z rahlimi ovinki. Bila je suha in čista in tako shojena, da se je zdelo da ni stoletja niče zavil niti malo iz nje.

Nerad pišem takole o vsakdanjih dogodkih, preprosto ker mislim da so preveč dolgočasni, da bi kogarkoli zanimali. Zraven tega so temu namenjeni zasebni dnevniki – kjer je vsakdanjik laže zajeti.

A vseeno, je mogoče vpogled v posameznikovo življenje lahko zanimiv in koristen, sploh če so dogodki nekoliko strnjeni.